0 62

Vpis abonmajev vsak delavnik od 11. do 13. in od 15. do 19. ure v Informacijskem središču in prodaji vstopnic CD (podhod Maxija).
Gallusova dvorana Cankarjevega doma. Foto: Cankarjev dom Gallusova dvorana Cankarjevega doma.

Vpis za lanske abonente do 2. junija 2016. Željam po spremembi sedeža bomo skušali po najboljših močeh ugoditi 10. in 11. junija. Vpis za nove abonente od 17. junija.

Abonente, ki bi želeli zamenjati sedež, vljudno prosimo, da najpozneje do 2. junija oddajo izpolnjeno prijavnico v Informacijskem središču CD ali prek spletnega obrazca. Le tako vam lahko ohranimo dosedanji sedež, če se ne odločite za zamenjavo. Abonentom, ki želijo ohraniti sedež, prijavnice ni treba oddati.

Lanskim abonentom, ki se bodo za vpis odločili do vključno 11. junija, pri plačilu z gotovino odobrimo 3-odstotni popust.

Podaljšanje abonmaja na spletu ali po telefonu! Po telefonu 01 2417 300 in na spletni prek obrazca preprosto in udobno obnovite ali na novo vpišete abonma ter sporočite željo po spremembi sedeža.

Lanske abonente vljudno prosimo, da se držijo navedenih datumov vpisa, saj pozneje ne moremo zagotoviti istega sedeža kot v prejšnji sezoni.

Splošna določila
Število sedežev v abonmajski prodaji je omejeno.
Če je abonmajski koncert odpovedan in v sezoni ne moremo zagotoviti nadomestnega, vam ob predložitvi abonmajske vstopnice povrnemo sorazmerni znesek.
Abonenti, ki na katerega od koncertov ne morejo priti, lahko svojo abonmajsko izkaznico najpozneje do dne pred koncertom oddajo v Informacijskem središču CD; če vstopnico prodamo, jim vrnemo denar.
Ob izgubi abonmajske izkaznice je za izdajo nove treba plačati 10 EUR.

Dodatne informacije o nakupu abonmajev
Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)
T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami.

Cene abonmajev
Zlati abonma 16/17
Gallusova dvorana

I. kategorija: 270 EUR
II. kategorija: 238 EUR
III. kategorija: 161 EUR
IV. kategorija: 115 EUR

Cene vstopnic za posamezne koncerte
1. koncert: 60, 49, 34, 24 EUR
2. koncert: 65, 56, 42, 30 EUR
3. koncert: 45, 38, 29, 20 EUR
4. koncert: 65, 56, 42, 30 EUR
5. koncert: 65, 56, 42, 30 EUR
6. koncert: 65, 56, 42, 30 EUR

Srebrni abonma 16/17
Slovenska filharmonija, Gallusova dvorana CD

I. kategorija: 115 EUR
II. kategorija: 90 EUR
III. kategorija: 85 EUR
IV. kategorija: 75 EUR
za mlajše od 25, starejše od 65 let in upokojence: 65 EUR

Cene vstopnic za posamezne koncerte
1. koncert: 32, 27, 23, 20, 18* EUR
2. koncert: 24, 18, 14* EUR
3. koncert: 24, 18, 14* EUR
4. koncert: 24, 18, 14* EUR
5. koncert: 24, 20, 18, 16, 14* EUR
6. koncert: 24, 18, 14* EUR

*Za mlajše od 25, starejše od 65 let in upokojence.

Način plačila
V Informacijskem središču CD lahko abonma plačate s kreditno-plačilnimi karticami, gotovino, Ivanko ali naročilnico, po T (01) 2417 300 in na spletu www.cd-cc.si/zlatisrebrni pa s karticami Eurocard, Karanta, Visa, Diners, American Express, Ivanka, NLB Klik, Abanet.
S kreditno kartico lahko plačate dva abonmaja v dveh obrokih: prvega ob vpisu, drugega z mesečnim zamikom.
Tri abonmaje ali več lahko plačate v treh obrokih: prvega ob vpisu, druga dva z mesečnim zamikom.
Pri gotovinskem plačilu obročno plačevanje ni mogoče.

Popusti
5-odstotni družinski popust pri hkratnem nakupu treh ter 10-odstotni pri nakupu petih ali več Zlatih in Srebrnih abonmajev za ožje družinske člane (starše in šoloobvezne otroke).
5-odstotni popust ob hkratnem nakupu Zlatega in Srebrnega abonmaja za istega imetnika.
10-odstotni skupinski popust (več kot osem abonmajev) ob nakupu Srebrnega abonmaja za glasbene šole in Akademijo za glasbo.
Popusti se ne seštevajo.

Vir: Cankarjev dom

0 23
Foto: arhiv

Minister za kulturo Uroš Grilc je po javnem razpisu za direktorico Cankarjevega doma imenoval Uršulo Cetinski.

Foto: arhiv
Foto: arhiv

Uršula Cetinski bo vodenje CD prevzela oktobra letos, ko se ta izteče dosedanjemu direktorju Mitji Rotovniku, njen mandat pa bo trajal 5 let. V Cankarjevem domu je več kot osem let vodila gledališki in plesno program, tja pa se vrača iz Mladinskega gledališča, ki ga je vodila dva mandata.

0 23
Festival Junij bo obogatil zabavno ponudbo v prestolnici. Foto: Festival Ljubljana

V ponedeljek se začenja že šesti festival Junij v Ljubljani.  Dogajanje na Kongresnem trgu bo obogatilo poletno dogajanje s pestrim in raznovrstnim programom.

Festival Junij bo obogatil zabavno ponudbo v prestolnici. Foto: Festival Ljubljana
Festival Junij bo obogatil zabavno ponudbo v prestolnici. Foto: Festival Ljubljana

Dopoldnevi bodo rezervirani za zabavo najmlajših, popoldnevi bodo namenjeni lahkotnejšim plesnim in glasbenim žanrom, medtem ko bomo lahko ob večerih uživali v vrhunskih gledaliških, plesnih in opernih produkcijah ter koncertih priznanih kulturnih institucij in umetnikov. In vse to – brezplačno.  9. junija si lahko obledate Molierovega Skopuha v izvedbi MGL in režiji Borisa Kobala. Dan kasneje se bodo predstavili The Philippine Madrigal Singers. V sredo 11. 6. bo na ogled glasbeno gledališka predstava Krizantema na klavirju Janje Majzelj. Na sporedu bo tudi Macbeth po Shakespearu v režiji Ivice Buljana, ljubitelji opere pa bodo lahko prisluhnili koncertu operne glasbe ob 40-letnici umetniškega delovanja maestra Igorja Švare. Junij v Ljubljani se bo sklenil 21. junija. Tradicionalna Poletna noč z Big bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter glasbenimi gosti bo plačljiva.

 

0 24
V enem tednu bo na ogled devet vznemirljivih predstav. Foto: SNG Drama

Včeraj se je v Drami začel prvi Drama festival.

V enem tednu bo na ogled devet vznemirljivih predstav. Foto: SNG Drama
V enem tednu bo na ogled devet vznemirljivih predstav. Foto: SNG Drama

Nastal je z željo, da bi občinstvu ponudili tudi dosežke gledališč, s katerimi Drama sodeluje. Festival je otvorila predstava Marina Abramović ali Kako sem izgubil pot do Antigone v režiji Matjaža Bergerja. Drama bo odslej bogatejša tudi za Drama Kavarno s teraso. Drama Festival, pri katerem sodeluje osem domačih in tujih profesionalnih gledališč, bo trajal do sedmega junija. Več informacij o sporedu najdete na povezavi: http://www.drama.si/o-drami/drama_festival

 

 

 

 

 

0 18
Pajek se bo nocoj ustavil v Stari elektrarni. Foto: Matija Lukić

Nocoj se bo od 20. ure dalje v Stari elektrarni odvil plesno glasbeni dogodek. Potujoča umetniška manifestacija White Spider projekta Spider Expand! po Bruslju, Lyonu, Berlinu in Atenah, prihaja  v Ljubljano.

Pajek se bo nocoj ustavil v Stari elektrarni. Foto: Matija Lukić
Matej Kejžar se vrača se predstavo Bela. Foto: Matija Lukić

Dogodek b ob 20.uri otvoril argentinski koreograf Nicolás Rosés Ponce s solo predstavo Ω mantra.  Sledila bo premiera slovenskega koreografa Mateja Kejžarja, ki se po lanskoletni odlični predstavi Hit, vrača na ljubljanske odre v koreografiranem ready-made delu z naslovom Bela. Dogodek White Spider bo zaključil koncert inovativnega avdio-vizualnega kolektiva iz Ljubljane Your Gay Thoughts (YGT).

 

0 52
Emona je ob 2000-letnici dobila tudi svojo stran na Wikipediji. Foto: visitljubljana.si

V Steklenem atriju Mestne hiše bo od 27. maja do 8. junija 2014 v okviru obeleževanja 2000 letnice Emone na ogled razstava Spomin na Emono.

Emona je ob 2000-letnici dobila tudi svojo stran na Wikipediji. Foto: visitljubljana.si
Emona je ob 2000-letnici dobila tudi svojo stran na Wikipediji. Foto: visitljubljana.si

Oddelek za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je ob 2000-letnici Emone v svoje programe vključili vsebine, ki so povezane s tem obdobjem naše preteklosti. V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana in ZVKDS Restavratorskim centrom so študentje konservirali in restavrirali rimske mozaike in fragmente stenskih poslikav, v okviru tehnoloških delavnic pod vodstvom Aljaža Vidrajza v okviru programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS so izdelovali mozaike v tehnologiji rimskih mozaikov, pri predmetih Štuk in Kiparjenje pa so se ukvarjali s klesanjem, modeliranjem in izdelavo štuka.

Prvi del razstave bo skozi delo študentov prikazal možno rekonstrukcijo nekega Emonskega prostora, ki bo razdeljen na tri dele. Prvi, vhodni del bo s predstavitvijo izdelanih študij portretov s stenskih slik iz Pompejev v fresko tehniki nakazal razliko med krašenjem sten v večjih rimskih središčih in v emonskih hišah.

Vhod v Stekleni atrij bo nakazan s profiliranimi stebrički. Stekleni atrij bo s stekleno pregrado razdeljen na dva dela. V prvem delu bodo tehnološke študije mozaikov ter kiparski izdelki – študije po rimskih vzorih. Za stekleno pregrado bo prostor bolj ranljivega gradiva – izvirnih emonskih mozaikov in stenskih slik, prikazanih med konservatorsko-restavratorskimi posegi, ter projekcija s predstavitvijo postopkov.

Predstavitev bo dograjena jeseni 2014 z drugim delom razstave. Projekt v spoznavanje dediščine iz časa Emone vključuje tudi mlajše generacije. V letih 2013 in 2014 se je že in se bo zvrstilo več tehnoloških delavnic z naslovom Ajkec in Emona za osnovnošolce na UL ALUO in na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Delavnice vključujejo izdelovanje figur in portretov po rimskih vzorih v glini in mozaik. Tudi na tej razstavi bo v obliki spremljajoče projekcije predstavljen način nastajanja razstavljenih izdelkov, predviden pa je nastop otrok Zavoda za gluhe, kar je že tradicionalni program na odprtjih razstav ob zaključku Ajkčevih delavnic, ki jih že vsa leta od leta 2000 podpirata tudi Rotary Club Ljubljana in MOL.

Obiskovalce odprtja razstave bo v torek, 27. maja 2014, ob 13. uri v Osrednjem atriju Mestne hiše nagovoril podžupan MOL prof. Janez Koželj.

0 17
Foto: arhiv

V Steklenem atriju Mestne hiše je do 24. maja 2014 na ogled razstava ilustracij iz nove pesniške zbirke Svetlane Makarovič Zeliščarka.

Foto: arhiv
Svetlana Makarovič. Foto: arhiv

Kaj so zeli? Kdo je zeliščarka? Zelišča zdravijo, obenem pa vemo, da so lahko tudi osnova močnega, usodnega strupa. V knjigi, ki je pred nami, so zbrane rastline, ki grenijo, pečejo ali zbodejo, zeli, ki so rasle iz Svetlanine poezije vse od njenih začetkov. To so semena pesmi, ki so bile napisane že pred leti, so sadike, cepljenci, potaknjenci, a v tej knjigi so zaživele na novo: obrezane, cepljene, presajene.

Petindvajset pesmi po avtoričinem izboru z govorico rastlin o ljudeh izreka tisto, kar je mnogokrat nemogoče izreči naravnost. Spremljevalne tematske risbe pesnice same še poudarjajo grenčino sporočila: izrisane so z mačjim krempljem in mačjo šapo, z ostrino, ki pa v svojih najglobljih plasteh prehaja v nežnost.

0 8

29., 30. in 31. maja bo v Ljubljani donela Druga godba. Letošnji vrhunec bo nastop Magnifica s srbskim vojaškim orkestrom.

Že četrto leto zapored (2011, 2012, 2013 in 2014) se je festival Druga godba uvrstil med 25 najboljših mednarodnih festivalov na svetu po izboru revije Songlines.

Eden letošnjih vrhuncev bo nastop Mulatuja Astatkeja iz Etiopije, ki se bo predstavil v družbi najboljših glasbenikov britanske jazz scene. Foto: Druga godba
Eden letošnjih vrhuncev bo nastop Mulatuja Astatkeja iz Etiopije, ki se bo predstavil v družbi najboljših glasbenikov britanske jazz scene. Foto: Druga godba

Ves čas od nastanka festivala leta 1984 dalje se programska raven festivala dviguje, išče nove pristope in odkriva neznane glasbene vsebine in geografske teritorije. Festival Druga godba vsem obiskovalcem omogoča vpogled v glasbeno tradicijo in kulturo raznih narodov in tako prispeva pomemben delež festivalskega dogajanja v prestolnici.

Festival bo s koncertom v Klubu Cankarjevega doma otvorila Juana Molina. Že leta 2004 je New York Times njen album Tres Cosas uvrstil med najboljših 10 albumov leta. Foto: Druga godba
Festival bo s koncertom v Klubu Cankarjevega doma otvorila Juana Molina. Že leta 2004 je New York Times njen album Tres Cosas uvrstil med najboljših 10 albumov leta. Foto: Druga godba

Koncept letošnjega jubilejnega festivala bo nadgradnja lanskega izvirnega koncepta, ko je festival potekal brez predaha 29 ur za enotno ceno vstopnice 29 evrov. Letos bo festival programsko še izrazitejši, saj bo poleg zvezd iz Afrike, obeh Amerik in Evrope nastopil še eden najpopularnejših izvajalcev iz Slovenije Magnifico. Poleg koncertov bodo pripravili še vrsto spremljevalnih prireditev, od delavnic za otroke in družabnih dogodkov do predavanj in mednarodne konference, ki bo omogočila stik domačih glasbenikov s tujino. In še cene vstopnic: za dnevno vstopnico boste v predprodaji odšteli 25 evrov, za festivalsko pa 30 evrov. Otroci do 12. leta imajo prost vstop.

SPORED DRUGE GODBE:

ČE, 29.maj Cankarjev dom
Klub CD ob 21.00
Juana Molina /Argentina

 

 
PE, 30. maj Kino Šiška,
Katedrala ob 20.00
Mulatu Astatke /Etiopija

 

Katedrala ob 21.45
Bombino /Niger

 

AKC Metelkova mesto
Menza pri koritu ob 23.30
Wang Li /Kitajska, Francija

 

Gala hala ob 00.30
Akua Naru /ZDA

 

Channel Zero ob 01:30
Jambinai /Južna Koreja

 

Klub Gromka od 22.00 do 05.00
DJ program v sodelovanju z Bass Culture /Italija, Madžarska, VB

 

 
SO, 31. maj Cankarjev dom,
Klub CD ob 13:00
Rubato /Turčija

 

Cankarjev dom,
Klub CD ob 16:00
Foltin & Guests /Makedonija, Slovenija, Nizozemska

 

Križanke,
Poletno gledališče ob 21:00
Magnifico & Serbian Army Orchestra /Slovenija, Srbija

 

AKC Metelkova mesto
Channel Zero ob 23:30
Jimmy Barka Experience /Slovenija

 

 

 

 

0 140
Odkritja spomenika Petru Petroviču Njegošu se je udeležil tudi državni sekretar z ministrstva za kulturo dr. Aleš Črnič.

Z odkritjem spomenika v čast Petru II. Petroviću Njegošu so v Ljubljani obeležili nedavno 200-letnico rojstva velikega črnogorskega pesnika, posvetnega in duhovnega vladarja Črne gore.

Odkritja spomenika Petru Petroviču Njegošu se je udeležil tudi državni sekretar z ministrstva za kulturo dr. Aleš Črnič.
Odkritja spomenika Petru Petroviču Njegošu se je udeležil tudi državni sekretar z ministrstva za kulturo dr. Aleš Črnič. Foto: Tamino Petelinšek

Današnjega odprtja spomenika so se udeležili , tudi minister za kulturo Črne Gore Branislav Mićunović, častni konzul Črne Gore v Republiki Sloveniji, ki je spomenik tudi doniral, Vojislav Kovač ter župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

»Petar Petrović Njegoš je eno največjih imen črnogorske zgodovine. Malokateri vladar je deležen te sreče in časti, da ga zgodovina ohrani v tako plemenitem spominu. Njegoš se je vanjo zapisal kot človek, ki je domala lastnoročno postavil temelje črnogorski državnosti, izobrazil in opismenil neuke kmete, prispeval k razvoju črnogorske infrastrukture z gradnjo šol, cest in vodnjakov, ob vsem tem pa je kot izvrsten književnik prispeval k razvoju in lepoti jezika. Lahko bi rekli tudi, da je malokateri pesnik deležen te sreče in časti, da ima s svojim delom na svoje občinstvo tako neposreden, neobhoden in trajen vpliv,« je v uvodnih besedah dejal državni sekretar na ministrstvu za kulturo dr. Aleš Črnič.

Spomenik je po njegovih besedah znak prijateljstva med Črno goro in Slovenijo. »Med državama se na področju kulture že dolga leta odvijata plodno sodelovanje in pestra izmenjava umetniških projektov, med katerimi velja omeniti vsaj redno sodelovanje nacionalnih stanovskih društev na področju vizualne umetnosti, ki z izmenjavami razstav, gostovanji na likovnih kolonijah in drugih prireditvah, ter skupnimi nastopi v širšem mednarodnem prostoru poteka od leta 2012, partnerstvo pri projektu priprave nominacije za vpis Dinarskega krasa na UNESCO-v  Seznam svetovne dediščine in bogato izmenjavo knjižničnih gradiv,« je ob odkritju spomenika Njegošu še povedal dr. Črnič.

 

 

 

 

 

0 225
Življenje Romov. Avtor: Josef Koudelka

Svetovno znan fotograf Josef Koudelka se v okviru projekta Emona 2000 premierno predstavlja v Sloveniji. V galeriji Jakopič bo med 20. majem in 3. septembrom 2014 na ogled fotografska razstava Sledi/Vestiges 1991–2012 z zanimivim spremljevalnim programom.

Življenje Romov. Avtor: Josef Koudelka
Življenje Romov. Avtor: Josef Koudelka

0 16

Kultna slovenska zasedba Laibach je včeraj v razprodanih Križankah predstavila nov album Spectre.

Laibach2 Laibach4 Laibach

Letošnjo sezono poletnih koncertov v Križankah so odprli trboveljski Laibach in še enkrat dokazali, da so mojstri svoje obrti. Dežurni provokatorji so s pevko Mino Špiler in pevcem Milanom Frasom ob odlični vizualizaciji in osvetljavi poskrbeli  za koncertni presežek, zveste poslušalce pa so Laibach večkrat povabili, naj se pridružijo njihovi stranki Spectre. Pripombe, ki smo jih ujeli med občinstvom, so letele predvsem na neznosno gnečo v razprodanih Križankah.

0 15
SNG Drama. Foto: wikipedia

V SNG Dramavas vabijo na slavnostno razgrnitev repertoarja sezone 2014/15, ki bo v četrtek, 22. maja, ob 19.30 na velikem odru SNG Drama Ljubljana.

SNG Drama. Foto: wikipedia
SNG Drama. Foto: wikipedia

Prosijo vas, da udeležbo čim prej potrdite na naslov blagajna@drama.sida bodo lahko pravočasno rezervirali brezplačni vstopnici.

0 14

Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Glej v sodelovanju z MOL med 22. in 29. majem 2014 pripravljata 8. gledališki festival Prelet, ki bo potekal sočasno z generalno skupščino mednarodne mreže ICORN, mreže mest zatočišč preganjanih pisateljev.

glej

Letošnji festival vključuje šestnajst gledaliških predstav (z angleškimi prevodi) in številne spremljevalne dogodke, hkrati s festivalom pa bo v Ljubljani potekala tudi Generalna skupščina mednarodne mreže ICORN, mreže mest zatočišč preganjanih pisateljev.

»Letošnji Prelet, 8. gledališki festival, ki ga pripravljamo skupaj s sodelavci iz Gledališča Glej, bo še posebno slovesen. Zgodil se bo v času, ko bo v naši prestolnici zasedala mreža ICORN, v kateri so združena mesta, med njimi seveda tudi gostiteljica Ljubljana, ki zagotavljajo zatočišče pisateljem, novinarjem in drugim intelektualcem, katerih bivanje v domovini jim zaradi narave njihovega dela ne omogoča varnega življenja. Zato jim različna, med seboj povezana mesta ponujajo varen pristan za življenje in ustvarjanje. V Slovenskem mladinskem gledališču bomo 22. maja 2014, ko se bo Prelet začel s prireditvijo Pekel je prazen v režiji Marka Mlačnika, z veseljem sprejeli udeležence Generalne skupščine mreže ICORN. Kreativnost in družbena kritičnost sta v nedemokratičnih družbah za posameznika lahko usodno nevarni, v demokratičnih pa pravzaprav ravno tako, le sredstva so nekoliko bolj prikrita. Zato so degradirani, dostojanstva oropani ustvarjalci in kritični posamezniki pogosto prav umetniki. O tem vsaka po svoje pripovedujejo tudi predstave Slovenskega mladinskega gledališča, ki jih predstavljamo na letošnjem Preletu.« (Uršula Cetinski, direktorica in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča)

“Letošnji Prelet je nekaj posebnega. Ne zato, ker je tretjič zaporedoma nastal v sodelovanju med Slovenskim mladinskim gledališčem in Gledališčem Glej, ampak zato, ker je z letošnjim letom festival resnično dobil mednarodne razsežnosti. Priključila sta se mu namreč dva pomembna dogodka: Generalna skupščina Mreže mest zatočišč preganjanih pisateljev ICORN ter letno srečanje vzhodnoevropske mreže uprizoritvenih umetnosti EEPAP, katere člana sta obe gledališči. Oba dogodka si s Preletom ne delita zgolj časovnega okvirja, ampak tudi odločno sooblikujeta njegov program. To pa je le zadnji korak v mednarodno izjemno pestri sezoni Gledališča Glej.” (Marko Bratuš, umetniški vodja Gledališča Glej)

»Še zlasti smo veseli, da bo tokratno srečanje več kot stotih predstavnikov iz ICORN-ovih mest zatočišč in različnih organizacij sovpadlo z gledališkim festivalom Prelet in tako gostom, zbranim v Ljubljani, ponudilo sijajno priložnost, da se naužijejo vsega raznolikega razpona tega festivala v slovenski prestolnici.« (Peter Ripken, predsednik Izvršnega odbora ICORN-a)

Program festivala si lahko ogledate na spletni strani Slovenskega mladinskega gledališča.

Vstopnice za festivalske prireditve so na voljo v Prodajni galeriji Slovenskega mladinskega gledališča na Trgu francoske revolucije 5 v Ljubljani ali prek spleta.

 

 

0 167
Razglednica: Ljubljana 1942

Mestna knjižnica Ljubljana vabi na Dan zbiranja spominov »Ljubljana v bodeči žici«, ki bo v ponedeljek, 12. maja 2014, med 9. in 18. uro v Slovanski knjižnici.

Razglednica: Ljubljana 1942
Razglednica: Ljubljana 1942

Obiskovalce vabijo, da se oglasijo v dvorani Slovanske knjižnice s svojimi fotografijami in pričevanji. Fotografije bodo digitalizirali in jih takoj vrnili, pričevanja pa zapisali ter jih postavili na portal Kamra.

Cilj projekta je spodbuditi posameznike k odkrivanju družinskih in osebnih spominov s poudarkom na fotografijah ter jim ponuditi možnost digitalizacije in zapis pričevanja v knjižnici. S tem v knjižnici opravljajo domoznansko poslanstvo digitaliziranja in ohranjanja dragocenih pričevanj za prihodnje generacije, njihovo javno dostopnost na regijskem portalu za domoznanstvo in kulturno dediščino Kamra in promocijo aplikacije za samostojno nalaganje fotografij ALBUM SLOVENIJE v okviru Kamre.

Dnevi spominov v Slovanski knjižnici
V Mestni knjižnici Ljubljana pripravljajo Dneve spominov v okviru Slovanske knjižnice, Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke. Prvi tovrstni dogodek so pripravili februarja 2013, ko so v sodelovanju s projektom Europeana zbirali spomine, dokumente in pričevanja o prvi svetovni vojni. Letošnji dogodek v večji meri navezujejo na sodelovanje z regijskim portalom Kamra in njihovo novo aplikacijo Album Slovenije. Meščane pozivajo, naj se Dneva spominov udeležijo predvsem s svojimi fotografijami iz obdobja druge svetovne vojne, ki se še posebej navezujejo na obravnavano tematiko življenja Ljubljančanov v mestu, obdanem z bodečo žico. S tem dogodkom želijo tudi negovati zavedanje o posebnosti Ljubljane kot edine prestolnice, spremenjene v »veliko koncentracijsko taborišče, ki pa ga okupator ves čas okupacije ni mogel spraviti na kolena.« (Matija Žgajnar: Ljubljana v bodeči žici, 1980, str. 30).

Več informacij dobite na naslovu dan.spominov@mklj.si ali na telefonskih številkah: 01 236 38 50 in 01 600 13 43.

0 14

V Mestni knjižnici Ljubljana bodo v sredo, 23. aprila 2014, na svetovni dan knjige in v okviru 1. Noči knjige odprli prenovljeno Knjižnico Šentvid.

KnjiznicaSentvid

S prenovo knjižničnega prostora, oblikovanjem ustrezne knjižne zbirke in z naborom prireditev so v Knjižnici Šentvid začrtali koncept zelene knjižnice. Splošna knjižnica ima namreč kot okno v svet znanja pomembno vlogo pri informiranju, izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev o pomenu zaščite in ohranjanja naravnih virov. Ker prebivalci postajajo okoljsko vedno bolj zavedni, ima splošna knjižnica priložnost, da postane v svojem okolju primer okolju prijazne prakse in pomemben ponudnik okoljskega izobraževanja in ozaveščanja.
Zelena knjižnica se začne pri načrtovanju sonaravne stavbe, ki na eni strani zadovoljuje vse potrebe uporabnikov, hkrati pa ne ogroža zdravja in naravnih virov ter upošteva nacionalna in mednarodna priporočila pri izbiri gradbenih materialov. Načrt prenove knjižnice izdelal arhitekt Miran Lasič, ki ima že dolgoletne izkušnje z opremljanjem knjižnic in pozna potrebe uporabnikov, zbirke in samega prostora. Načrt prenove je sledil idejnemu načrtu, pri prenovi so uporabili okolju prijazne materiale, arhitekt pa je za simbolno in barvno izhodišče vzel drevo, pri čemer rjava barva na oddelku za odrasle simbolizira drevesno deblo, korenine in vejevje, zeleni del na mladinskem oddelku pa nove zelene liste.

V knjižnici so v okviru prenove opremili tudi 3 računalniške postaje z novo IKT opremo za uporabnike, v teku pa je tudi razpis za dobavo, montažo in vzpostavitev sistema za upravljanje in varovanje knjižničnega gradiva na osnovi radio frekvenčne identifikacije (RFID), ki predvideva vzpostavitev dveh postaj za samopostrežno izposojo in vračanje gradiva (knjigomatov). Načrtovanju teh in delovanju celotnega sistema so namenili še prav posebno pozornost, saj je to prva knjižnica v okviru MKL, kjer vzpostavljajo ta sistem, sporočajo iz Mestne občine Ljubljana.

0 9

Glasbeni festival PD v Ljubljani je vsakoletna prireditev, ki omogoča mladim in neuveljavljenim posameznikom in skupinam slovenskih osnovnih in srednjih šol, da nastopijo pred večjim občinstvom.

glasbenifestival

V lanskem letu se je festival, ki je bil naravnan na ljubljansko območje, razširil na vseslovenski glasbeni prostor, s čimer se vse bolj uveljavlja kot referenčni slovenski otroški in mladinski glasbeni festival, saj je za razliko od večine drugih tovrstnih dogodkov, žanrsko popolnoma odprt in spodbuja kvaliteto na vseh področjih mladinskega glasbenega ustvarjanja.
Festival je naravnan tekmovalno, saj izmed vsake od kategorij (glasbeniki solisti in glasbene skupine) strokovna komisija izbere favorita, ki kot nagrado dobi snemanje v studiu Pionirskega doma.
Festival bo potekal v dveh tekmovalnih skupinah:
– skupini vokalnih izvajalcev (vokalisti solisti z ali brez glasbene matrice ali več vokalistov z ali brez glasbene matrice)

– skupini glasbenih skupin (skupine inštrumentalistov ali inštrumentalistov in vokalistov)
več informacij na www.pionirski-dom.si

Vir: Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Napovednik

0 11

Na Kongresnem trgu med 14. in 18. aprilom 2014 potekajo 19. slovenski dnevi knjige, vseslovenski praznik knjige in branja.

dneviknjige

Slovenske dneve knjige, festival, ki povezuje različne generacije ljubiteljev knjig ter avtorje in založnike, organizira Društvo slovenskih pisateljev.

Sejemski vrvež spremlja bogat spremljevalni program s predstavitvami novitet, gosti iz tujine, literarnimi sprehodi za najmlajše, literarnimi kvizi, pogovori med avtorji in njihovimi domiselno izbranimi bralci, sporočajo iz MOL.

0 18
Stara Cukrarna. Foto: dokumentacija

V Galeriji Kresija bo do 21. maja 2014 na ogled razstava “Cukrarna, od tovarne sladkorja do tovarne kulture”, na kateri je predstavljen projekt prenove Cukrarne, zasnovan v arhitekturnem biroju Scapelab.

Stara Cukrarna. Foto: dokumentacija
Stara Cukrarna. Foto: dokumentacija

Malo zgradb je v Ljubljani tako poznanih, kot je Cukrarna. S prenovo Cukrarne, zasnovane v arhitekturnem biroju Scapelab, bo mesto hkrati dobilo zametek širitve mestnega središča, nov prostor kulture in bodočo atrakcijo sprehajalcev in obiskovalcev glavnega mesta.

Cukrarna je stavba z mnogimi sloji – čeprav je na prvi pogled brez vrednosti, v svojih utrujenih zidovih nosi bogato vsebino. V tem smislu je ena dragocenejših stavb v mestu Ljubljana, dediščina, za katero nedvomno velja, da jo je potrebno obnoviti ter s primernimi vsebinami oživiti tako, da bo spet postala del aktivnega življenja mesta in bomo nanjo lahko ponosni.

Od cukrarne do kasarne

Rafinerijo sladkorja sta leta 1828 postavila Rossman in Pelican, trgovca iz Trsta. Za naložbo sta se odločila zaradi sprememb carinske zakonodaje v tedanji avstro-ogrski monarhiji in s tem med prvimi izkoristila prve zamahe industrializacije, s tem pa tudi globalizacije. Prav v Cukrarni so leta 1835 pognali prvi parni stroj na Slovenskem, kar stavbo uvršča med zibko slovenske industrije.

S pritegovanjem dodatnih lastnikov in kapitala je tovarna dobivala dodatne kotle, zmogljivosti in prostore. Hitro je pridobila dve nadstropji, leta 1854 pa je zrastel tudi prvi podaljšek. Sledila so leta širitev, prezidav in dozidav, s katerimi je Cukrarna dobila značilno sestavljeno strukturo. Na svojem višku je v Cukrarni delalo več kot 200 delavcev, njeni lastniki pa so desetletja beležili krepke dobičke. Leta 1858 je razvoj navidezno ustavila nesreča. Požar, ovekovečen tudi v sliki Franza Kurza Goldensteina- Cukrarna v plamenih, je bil po pričevanjih očevidcev tako strahovit, da se je stopljen sladkor cedil v Ljubljanico, “ki je več dni tekla rjava in sladka”. Dejanski vzrok za zaustavitev proizvodnje pa je bila nova tehnologija pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese, odkrita v Franciji.

Stavba je nato večkrat zamenjala namembnost. Nekaj časa so v njej stanovali vojaški rekruti, kasneje je postala tobačna tovarna, po še enem požaru pa je Cukrarna cesarstvu služila kot kasarna. Po potresu leta 1895 so se vanjo zatekle družine brez strehe nad glavo. Med njimi tudi gospodinja Polonca Kalanova, ki jo danes poznamo kot stanodajalko Josipa Murna. Za prva imena slovenske moderne – Murna, Ketteja, Cankarja, Župančiča, Prijatelja in druge – je bila  sobica v zapuščeni stavbi dom in hkrati prostor ustvarjanja. Tu so se družili, prebirali svojo poezijo in v njej ustvarili nekatera svoja najbolj znana dela.  Po drugi svetovni vojni je Cukrarna postala zatočišče za ljudi z roba družbe, za brezdomce, mezdne delavce in prostitutke.

V prenovljeni Cukrarni bo tudi jazz klub

Ob zgodovinskih in kulturnih razsežnostih Cukrarna zaseda tudi zelo pomembno  lokacijo v urbanistični zasnovi Ljubljane. Postavljena je na samem začetku predvidenega razširjenega mestnega središča in bo tako ena od programskih atrakcij promenade, ki bo od Špice in preko mestnega središča segala do novega Fabianijevega mostu. S programskim oživljanjem Cukrarne bo vzpostavljena nova programsko atraktivna točka, pomemben gradnik širjenja središča Ljubljane proti vzhodu.

Cukrarna je bila skozi zgodovino večkrat prezidavana in dograjevana, večkrat so njeno strukturo spreminjale tudi nesreče, požari in vrste nepremišljenih prezidav in preureditev. Zaradi vseh teh prekrivajočih in nasprotujočih si posegov, projekt prenove predvideva popolno odstranitev vseh notranjih konstrukcij. Ohranja zunanje ostenje stavbe, nosilca industrijskega duha, kot ga varuje tudi začita Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

V prenovljeni Cukrani bodo svoj prostor našli tudi jazz klub, restavracija, multimedijski prostor ter specializirana knjigarna in knjižnica. V kleti zgradbe je predvidena sodobno opremljena delavnica kot podpora produkciji. Južno dvorišče je oblikovano kot prireditveni prostor, s stopničasto dvigajočimi se sedišči pod krošnjami dreves.

Nova priložnost Ljubljane

S prenovo Cukrarne bo Ljubljana pridobila razstavne prostore velikih dimenzij, ki bodo lahko poleg manjših  gostili velike razstave in dogodke, kot sta denimo uspešna BIO in Grafični bienale. V nove razstavne prostore se bodo preselile tudi dejavnosti nekaterih drugih galerij (denimo Jakopičeve), tako da se število razstavišč v mestu ne bo povečevalo. V poklon slovenski moderni bo Cukrarna postala nova tovarna kulture, prostor živahnega prepleta sodobne umetniške produkcije vseh zvrsti, ki bo generiral nov razvoj mesta ter bo zanimiv tudi v smislu turistične ponudbe mesta.

 

0 140
S premiere. Foto: Mare, Zaklop

V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) so pred dnevi krstno uprizorili komično igro Prevare, ki jo je po motivih komedije Gl’Ingannati neznanega renesančnega avtorja priredila Jera Ivanc, na oder pa postavil brat dvojček, Jaka Ivanc.

S premiere. Foto: Mare, Zaklop
S premiere. Foto: Mare, Zaklop

Zgodba komedije Prevare se vrti okrog mlade Leile (Viktorija Bencik Emeršič),  hčere Virginia Bellenzinija (Gašper Tič) ki, preoblečena v paža Fabia, nastopi službo pri Flaminiu (Domen Valič) iz Modene. Za ta korak se odloči, potem ko je bila po njuni kratki ljubezni primorana za leto dni zapustiti mesto, Flaminio pa se je v tem času ogrel za Isabello (Nika Rozman), hčer bogatega Gherarda (Uroš Smolej). Leila sklene opravljati naloge služabnika in mora prenašati gospodarjeva ljubezenska sporočila svoji tekmici. Vse skupaj se zaplete, saj se Isabella, namesto da bi se vnela za Flaminia, zaljubi v paža Fabia, torej v Leilo. Stvari se še dodatno zapletejo, a tudi razpletejo, ko se v mestu pojavi že dolgo pogrešani Leilin brat dvojček, za katerega nihče ni verjel, da je še živ. Skratka ena velika komedija na malem odru, kot je v pogovoru dejal Jaka Ivanc, ki je za 14 vlog „uporabil“ zgolj šest igralcev. Vsekakor vredno ogleda.

(Fotografije s predstave si lahko ogledate v Fotogaleriji)

 

0 23
Evgen Car je prejemnik odličja Marija Vera za življenjsko delo. Foto: ZDUS

Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) bo ob svetovnemu dnevu gledališča, 27. marca, že tradicionalno razglasilo dobitnike stanovskih priznanj.

Odličje Marija Vera za življenjsko delo bo letos prejel igralec Evgen Car, veliki bršljanov venec za življenjsko delo pa Barbara Pavlin za dosežke na področju gledališke maske.

Evgen Car je prejemnik odličja Marija Vera za življenjsko delo. Foto: ZDUS
Evgen Car je prejemnik odličja Marija Vera za življenjsko delo. Foto: ZDUS
Barbara Pavlin bo prejela veliki bršljanov venec za dosežke na področju maske. Foto: ZDUS
Barbara Pavlin bo prejela veliki bršljanov venec za dosežke na področju maske. Foto: ZDUS

Podelili bodo tudi bršljanov venec, priznanje ZDUS za umetniške dosežke za leto 2013, ki ga bo prejela Vasilija Fišer za oblikovanje scenografij in kostumografij v operi Tomaža Sveteta Granatno jabolko režiserke Yulie Roschina, ki je nastala v izvedbi SNG Opera in balet Maribor, in v predstavi Kraja Erica Chapella v režiji Jaše Jamnika in v izvedbi SNG Nova Gorica. S priznanji ZDUS bosta za umetniške dosežke v letu 2013 nagrajeni igralki Nina Ivanišin in Mateja Pucko.

 

 

 

0 10
Jil Aigrot bo v predstavil Edith The Show nastopila nocoj ob 20. uri. Foto: pieuvre.ca

Nocoj ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopila Jil Aigrot, glas Edith Piaf v filmu La Vie en Rose Oliverja Dahana.

V predstavi Edith – The Show boste lahko slišali skladbe Edith Piaf v interpretaciji Jil Aigrot. Jil Aigrot je odkrila Ginou Richer, zaupnica in asistenka Edith Piaf. Kmalu po njunem srečanju je bila Jil izbrana kot glas velike Edith Piaf v filmu La Vie en Rose Olivierja Dahana. Njena nastop in interpretacija glasu Edith Piaf sta ji tako v filmu kot na koncertnih odrih prinesla odobravanje občinstva in kritikov po vsem svetu.

Jil Aigrot bo v predstavil Edith The Show nastopila nocoj ob 20. uri. Foto: pieuvre.ca
Jil Aigrot bo v predstavil Edith The Show nastopila nocoj ob 20. uri. Foto: pieuvre.ca

90-minutna predstava je razdeljena na dva dela. Prvi del vas bo popeljal v Montmarte, slovito in barvito pariško četrt, drugi del pa je posvečen varietejskemu obdobju Edith Piaf, v katerem je nastalo največ njenih večnih skladb. Del predstave so tudi do danes še ne objavljene podobe življenja Edith Piaf. Slišali boste največje skladbe Edith Piaf v interpretaciji Jil Aigrot ob spremljavi klavirja, harmonike, tolkal in bas kitare.

 

0 17
Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za kulturo samozaposlene v kulturi, ki jim ministrstvo plačuje prispevke, v zvezi z opomini, ki so jih prejeli od DURS sporoča, da bodo doplačilo za januar 2014 izvedli v prihodnjih dneh, skupaj z zamudnimi obrestmi.

Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za kulturo

Samozaposlene v kulturi, ki jim ministrstvo plačuje prispevke, v zvezi z opomini, ki so jih prejeli  s strani Davčnega urada zaradi premalo plačanih prispevkov za socialno varnost za mesec januar 2014 skupaj z obračunanimi zamudnimi obrestmi, obveščajo:

1. Ministrstvo za kulturo bo v naslednjih dneh izvršilo doplačilo prispevkov za mesec januar 2014 za vse tiste, katerim se odločba ministrstva o plačevanju prispevkov za socialno varnost glasi na zavarovalno osnovo v višini 60 % bruto povprečne plače predpreteklega meseca, do v odločbi navedene višine.

2. Za tiste, katerim ministrstvo oddaja OPSVZ obrazce, bodo popravljeni tudi ti.

3. Ministrstvo je obvestilo Generalni davčni urad o nameravani izvršitvi doplačila ter jih zaprosilo za  zadržanje izvršbe.

0 335
Uroš Grilc. Foto: Ministrstvo za kulturo

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc ja na Vrhovno državno tožilstvo in Upravo kriminalistične policije prijavil sum protipravnega uničenja dokumentarnega in arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti.

Uroš Grilc. Foto: Ministrstvo za kulturo
Uroš Grilc. Foto: Ministrstvo za kulturo

V postopku sprejemanje novele Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je bila v Državnem zboru sprejeta na 21. redni seji, 28. 1. 2014, je bilo v javni razpravi večkrat izpostavljeno tudi vprašanje odprtosti arhivov in domnevnega protipravnega uničenja dokumentarnega in arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti.

Arhiv RS danes hrani 80.000 tekočih metrov celotnega arhivskega gradiva, od česar se le 403,2 tekočega metra gradiva (v papirni obliki in na mikrofilmih) nanaša na delovanje tajne službe prejšnjega režima. Po navedbah arhivistov, zgodovinarjev in raziskovalcev naj bi bilo večji del gradiva bivše tajne službe uničenega – delno že leta 1967, delno pa v letih 1989 in 1990. Javno objavljene evidence Arhiva RS (zavihek Evidenca dosjejev nadzorovanih oseb, 5. 3. 2014) na primer izkazujejo, da je od 17.000 dosjejev nadzorovanih oseb ter dosjejev uslužbencev, sodelavcev in virov Službe državne varnosti, ki so v veliki meri nastali v obdobju 1975-1990, danes ostalo ohranjenih le še 4000, kar pomeni, da manjka približno štiri petine dosjejev. Na uničenje arhivov Službe državne varnosti kažejo tudi poročila Delovne skupine za oceno dela Slovenske obveščevalne varnostne agencije (5. 3. 2014). Tako iz vmesnega poročila izhaja, da je Arhiv RS s primerjavo arhivskega popisa iz leta 1976 in popisa iz leta 1990, ugotovil, da je do leta 1990 približno tri četrtine gradiva iz leta 1976 izginilo.

Minister za kulturo tožilstvu in policiji predlaga, da v okviru svojih pristojnosti raziščeta sum protipravnega uničenja dokumentarnega in arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti. Po mnenju ministra zgolj odprti in dostopni arhivi, kot to predvideva novela arhivskega zakona, ter vzpostavitev jasne odgovornosti za uničenje dokumentarnega in arhivskega gradiva, odpirajo pot celoviti refleksiji naše polpretekle zgodovine.

 

0 12
Precej prireditev v okviru študentskega Meseca kulture bo potekalo v Hostlu Celica. Foto: hostelcelica.com

Začenja se 14. Mesec kulture v organizaciji ŠOU v Ljubljani.  Na njem se bodo literarno obarvani večeri, ustvarjalne in plesne delavnice, glasbeni večeri, potopisno predavanje, improliga, voden ogled Ljubljane za domače in tuje študente ter delavnica kulture pitja. Nekatere predstave, galerije in muzeji bodo na ogled brezplačno.

Precej prireditev v okviru študentskega Meseca kulture bo potekalo v Hostlu Celica. Foto: hostelcelica.com
Precej prireditev v okviru študentskega Meseca kulture bo potekalo v Hostlu Celica. Foto: hostelcelica.com

 Otvoritev 14. Meseca kulture Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo  v sredo, 5. marca ob 19. uri v Hostlu Celica, zaznamovala pa jo bo otvoritev razstave študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Visoke šole za risanje in slikanje. Otvoritev bosta z vokalno instrumentalnim nastopom popestrila Jan Šilec in Aleksander Živko. 

Prvi teden Meseca kulture bo poleg otvoritve zaznamoval še finale proznega mnogoboja, ki  bo odvilo že danes ob 20. uri v kavarni SEM. Med tednom se lahko študentje udeležijo še dogodkov v okviru festivala Fabula, kot so pogovor Je v pravljicah res vse mogoče?, literarni večer s Thomasom Brussigom, lutkovne predstave Živalska farma, predstave Varietejček, pogovora o svobodi izbire in skrivnostnega zaključka festivala.  Vse do 7. marca pa poteka tudi teden odprtih vrat muzejev, galerij in kinoteke. Študentje lahko tako ob predložitvi študentske izkaznice brezplačno obiščejo kulturne ustanove v Ljubljani.

Drugi teden bo namenjen ustvarjalnim delavnicam v Hostlu Celica ter predizboru in finalu medfakultetnega prvenstva v improligi. Tretji teden se bodo študentje lahko udeležili vodenega ogleda po Ljubljani, plesnih delavnic, plesa v petkah, večera študentov Akademije za glasbo in revije študentskih pevskih zborov. Zadnji teden Meseca kulture bodo zaključili s kulturo pitja v Študentski menzi in zaključkom v Klubu K4.

Študentje bodo imeli v okviru Meseca kulture ŠOU v Ljubljani tudi možnost brezplačnega ogleda nekaterih predstav v SNG Drama Ljubljana in Slovenskem mladinskem gledališču. Karte si lahko študentje zagotovijo na Facebook strani Mesec kulture.

Celoten program si lahko ogledate na na spletni strani ŠOU v Ljubljani ter na Facebook strani Mesec kulture.

0 130
Emona je ob 2000-letnici dobila tudi svojo stran na Wikipediji. Foto: visitljubljana.si

Ob 2000-letnici Emone  je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane ter zavodom Turizem Ljubljana na novinarski konferenci v torek, 18. februarja 2014, predstavila osrednje dogodke in razstave, ki se bodo v letu praznovanja zvrstili v prestolnici.Emona je ob 2000-letnici dobila tudi svojo stran na Wikipediji. Foto: visitljubljana.si

Emona je ob 2000-letnici dobila tudi svojo stran na Wikipediji. Foto: visitljubljana.si

Ob brošuri je v okviru spletnega mesta Mestne občine Ljubljana zaživela spletna podstran Emona 2000, kjer so objavljene informacije o dogodkih in projektih, vezanih na obeleževanje antične prednice Ljubljane.

Muzej in galerije mesta Ljubljane se projektu Emona 2000 pridružuje z osrednjo muzejsko razstavo z naslovom Emona: mesto v imperiju, ki bo od konca maja 2014 na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. 

Blaž Peršin, direktor MGML, je o projektu povedal: »S pomočjo študijskega pristopa vseh kustosov, še posebej arheologov, in na podlagi dolgoletnih arheoloških izkopavanj na območju Ljubljane v posameznih obdobjih, predvsem v drugi polovici prejšnjega stoletja in v zadnjem obdobju, smo razvozlali prenekatero uganko o življenju v antiki in posledično tudi o življenju danes. Pri tem želimo na komunikativen in vsakomur razumljiv način razložiti, da je pomen poznavanja lastne zgodovine tudi napotek k razumevanju prostora in časa, ki ga živimo danes.«

Praznovanju obletnice Emone pa se MGML pridružuje še s tremi drugimi projekti:

  • v Galeriji Jakopič bo od 20. maja na ogled razstava Sledi priznanega svetovnega fotografa Josefa Koudelke, ki je v svoj objektiv ujel več kot dvesto grških in rimskih arheoloških spomenikov;
  • na Ljubljanskem gradu pripravljajo razstavo in instalacijo o urbanem razvoju Ljubljane od časa Rimljanov do danes;
  • v sodelovanju z ZTL pa julija in avgusta na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju pripravljajo fotografsko razstavo Ostanki mesta, pri kateri bodo k sodelovanju povabili tudi slovenske fotografe.

Od marca bodo pri Turizmu Ljubljana pripravili vodenja programa Rimska Emona za pokušino kot predsezonsko vodstvo, Doživetje rimske Emone ter Doživetje rimske Emone v soju bakel.

Osrednje dogajanje praznovanj pa bo med 22. in 24. avgustom 2014, s prireditvijo “Ave Emona!”. Takrat bosta Kongresni trg in Park Zvezda živela kot pred 2000 leti, vanju se bodo naselili rimski meščani, legionarji, generali, gladiatorji, vestalke ter staroselci. Kostumirani predstavniki zgodovinskih društev iz Slovenije in tujine bodo poskrbeli za prikaz dogajanja iz časov Emone.

Dogodki v okviru te pomembne obletnice so  predstavljeni na številnih borzah in sejmih v tujini. V sodelovanju z agencijo Slovenia Explorer je nastal tudi enodnevni izlet Via Slovenica, kjer bodo turisti lahko spoznavali rimsko dediščino v Sloveniji – poleg Emone tudi nekropolo v Šempetru, Celeio, Poetovio.

Na voljo je tudi nova linija turističnih spominkov na temo 2000-letnice Emone. Del linije obsega uporabne predmete (beležke, majice, magnete, vrečke), drugi del pa okrasne in uporabne predmete, ki predstavljajo približke rimskih, ali pa črpajo motive iz starega Rima.

Banka Slovenije bo v letu 2015 izdala tudi spominski kovanec Emona za 2 evra, Pošta Slovenije pa bo ob tej priložnosti izdala emonsko obarvano razglednično dopisnico.

0 29
Foto: arhiv

Ministrstvo za kulturo je pripravilo posvet o tem, kakšen naj bi bil slovar slovenskega jezika. Strokovnjaki so si namreč precej neenotni o tem, kakšen naj bi bil novi slovar.

Foto: arhiv
Foto: arhiv

Strinjajo se le v tem, da nujno potrebujemo novi slovar, saj da je sedanji zastarel.

  Minister za kulturo Uroš Grilc je sodelujočim zaželel, naj stroka najde konsenz, da bo mogoče oblikovati slovar, ki bo vsem v ponos.

Po besedah Vojka Gorjanca z ljubljanske Filozofske fakultete so pričakovanja do novega slovarja izjemno visoka. Anketa med študenti neslovenisti je pokazala, da ga razumejo kot elektronsko bazo podatkov, ki se ves čas posodablja oziroma dopolnjuje in je prosto dostopna povsod, tudi brez internetne povezave. Poleg tega bi morala biti prilagojena različnim aplikacijam, in biti privlačna tudi na pogled

Dober slovar bo po Gorjančevem mnenju mogoče dobiti šele, ko bodo vsebino združili s tehnologijo. Edini mogoči pristop je interdisciplinaren, v katerem nihče ne more imeti osrednje vloge. A do tega trenutno, kot je dodal, vlada precejšnja nenaklonjenost.

 

Zdajšnji SSKJ je v petih knjigah izšel v letih 1970, 1975, 1979, 1985 in 1991, že takrat pa so mu nekateri očitali zastarelost.

 

0 28
Foto: youtube

V 65. letu starosti je umrl Tomaž Pengov.

Poslovil se je eden najboljših slovenskih kantavtorjev Tomaž Pengov. Foto: Facebook
Poslovil se je eden najboljših slovenskih kantavtorjev Tomaž Pengov. Foto: Facebook

Slovenski kantavtor je svojo glasbeno pot začel konec šestdesetih let. Leta 1976 je posnel ploščo Odpotovanja, ki velja za biser slovenskega kantavtorstva. Ploščo je tedaj posnel za zelo malo denarja, del besedil pa je snemal kar v svoji kopalnici. 1988 je posnel album Pripovedi, 1992 album Rimska cesta, leta 1996 pa Biti tu. Po desetletnem premoru je izdal album Koncert, njegov zadnji album Drevo in zvezda pa je predstavil njegove zbrane pesmi in zvočno knjigo nikoli prej objavljenih posnetkov, ki so nastali v sodelovanju z vrsto glasbenikov iz različnih obdobij avtorjevega ustvarjanja.

0 486

Osrednja  slovesnost ob današnjem kulturnem dnevu bo v Vrbi. V Ljubljani bodo med drugim položili venec na Prešernovem trgu in recitirali njegovo poezijo.

Presernov-spomenik-mladinskacom

Recital točno opodlne

Združenju dramskih umetnikov Slovenije bodo točno opoldne pred Prešernovim spomenikom organizirali tradicionalni recital Prešernove poezije. Recitirali bodo igralci in igralke, samostojni kulturni ustvarjalci in študenti igre AGRFT. Dogodek bo – ne glede na vreme – trajal približno dve uri.

Recital se bo tudi letos pričel z  Zdravljico v interpretaciji Aleša Valiča. V angleščini jo bo interpretiral igralec Marko Simčič.

Prešernovi nagrajenci v Kranju

Prešernovem gledališču Kranj bodo 8. februarja gostili letošnje Prešernove nagrajence. V sklopu kranjskih prireditev Shod muz na kranjskem Parnasi bo ob 18. uri srečanje s Prešernovimi nagrajenci 2014, ki ga bo vodila  novinarka Patricija Maličev. Nagrajence bosta pozdravila župan Mohor Bogataj, in slavnostni govornik dr. Janez Bogataj, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, srečanje pa bo odprl kulturni minister dr. Uroš Grilc.

V kranjskem gledališču bo tudi dan odprtih vrat, ob 14. in 15. pa bodo obiskovalce in obiskovalke popeljali na voden ogled po gledališču. Igralci bodo v Prešernovi hiši recitirali njegove pesmi, ob 18.00 pa bodo odprli fotografsko razstavo Toneta Stojka Portreti Prešernovih nagrajencev 2014.

Po mestu bo spomin na Prešernovo dobo oživil Prešernov smenj, ki ga pripravljajo že dvanajsto leto zapore.

Pestro v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani

Na Prešernov dan bo od 10. do 18. ure v Narodnem muzeju Slovenije  organizirano vodstvo po stalni razstavi Rimski lapidarij. Otroci bodo barvali pobarvanke Franceta Prešerna.

Na Metelkovi bodo odprli razstavo izdelkov z delavnic »Kamen na kamen palača« – Viteška pokrajina. Tomislav Kajfež bo predstavil razstavo Mumija in krokodil, ki bo na ogled od 21. marca 2014 v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova, popoldne pa bodo otrokom predstavili stalno razstavo Zgodovinske in umetnostne zbirke ter si ogledali predmete iz časa Prešerna.

 

 

 

0 18
Le kaj bi o razprtijah okoli Prešernovega nagrade menil sam pesnik?

Na predvečer kulturnega dne so tudi letos podelili dve najvišji državni priznanji na področju kulture za življenjsko delo in šest nagrad Prešernovega sklada.

Le kaj bi o razprtijah okoli Prešernovega nagrade menil sam pesnik?
Le kaj bi o razprtijah okoli Prešernovega nagrade menil sam pesnik?

Bogataj je v  govoru poudaril, da je Prešernov dan državni praznik, ki je še ohranil nekaj obrednosti, ki ne pomeni zgolj obešanja zastav. Po njegovih besedah bi ga morali praznovati v najširšem pomenu besede kultura, tudi ob spoštovanju medsebojnih razlik.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada se je dotaknil tudi “živahne razprave”, ki je spremljala letošnji izbor. Kot je dejal, se ne strinja s tistimi, ki menijo, da je treba nagrade zaradi večkratnih zapletov preprosto ukiniti. Svoje mesto, o katerem bi odločale samostojne komisije, bi morali tako imeti tudi filmsko, oblikovalsko ali prevajalsko področje, je poudaril Bogataj.

Vladimir Kavčič je opozoril na tu in zdaj

Prejemnik  Prešernove nagrade za življenjsko delo, pisatelj Vladimir Kavčič je v zahvalnem govoru prav tako opozoril na tukaj in zdaj. Ko je Slovenija postala del EU in širšega gospodarskega polja, so propadla številna podjetja, brezposelnost je velika. Država rešuje banke, da bodo počele to, kar so doslej, medtem ko mladi odhajajo s trebuhom za kruhom, je dejal Kavčič, ki je za konec situacijo ponazoril s primerom slovenske stranke. Ta ima za dobro plačana mesta evropskih poslancev evidentiranih 42 članov, nima pa kandidata za zdravstvenega in gospodarskega ministra doma. Izjava je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sprožila velik aplavz.

Pavle Merku: “Za mano je deset let trpljenja”

S svojim kratkim govorom je navdušil tudi drugi prejemnik velike Prešernove nagrade, v Trsu živeči skladatelj in “Slovenec po duši in srcu” Pavle Merku. Kot je povedal, je leta 2004 je napisal zadnjo skladbo, od takrat se že deset let ukvarja le z boleznijo, to je deset let trpljenja. Zdaj že mesec dni odgovarja na vprašanja novinarjev, zaradi česar je utrujen, a srečen. “Čutim se spet srečnega, umrl bom bolj vesel,” je v šali sklenil Merku.

Nagrade Prešernovega sklada so prejeli akademska slikarka Alenka Sottler, režiser Jernej Lorenci, pesnik Vladimir Kos, igralka Vesna Pernarčič, Slovenski tolkalni projekt in režiserJože Možina. Odločitev, da njegov dokumentarni film o Pedru Opeki prejme nagrado, je dvignila nekaj prahu, a kot je pred podelitvijo dejal za STA, je naredil dober film in kamero usmeril v pomembno temo. Da je bila odločitev upravnega odbora za Možino nesporna, pa pričajo tudi tri pravna mnenja, je za STA dejal Bogataj.

Nagrajenci Prešernovega sklada

Nagrade Prešernovega sklada so letos prejeli pesnik Vladimir Kos (za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi), akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler (za razstave v Mariboru in Ljubljani ter za ilustratorski opusu, ki ga je mogoče uvrstiti v sam vrh domače ilustracije), gledališki režiser Jernej Lorenci (za režijo uprizoritev Kako jemati njeno življenje, Nevihta, Dantonova smrt in Ponorela lokomotiva), režiser Jože Možina (za dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj), Slovenski tolkalni projekt (krajše StoP; sestavljajo ga Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše) in igralka Vesna Pernarčič (ena izmed osrednjih nosilk repertoarja Prešernovega gledališča Kranj, je v zadnjih dveh izoblikovala zavidljivo paleto različnih vlog).

Zdravljico je na proslavi interpretirala dramska igralka Silva Čušin, slovesno podelitev pa je zaključil kulturni program z deli letošnjih nagrajencev v režiji Mateja Filipčiča.

0 12
Predstava je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Drame SNG Maribor. Foto: SNG Drama

Na velikem odru ljubljanske Drame bo danes ob 20.00, 110 let po prvi krstni uprizoritvi, premiera drame Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi.

Predstava je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Drame SNG Maribor. Foto: SNG Drama
Predstava je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Drame SNG Maribor. Foto: SNG Drama

V režiji Eduarda Milerja in v priredbi Žanine Mirčevske je predstava nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Drame SNG Maribor. V koprodukciji, ki že drugič povezuje največja slovenska igralska ansambla, igrajo Jernej Šugman, Zvezdana Mlakar, Nina Ivanišin, Tina Vrbnjak, Marko Okorn, Vladimir Vlaškalić, Aleš Valič, Aljaž Jovanović, Valter Dragan, Barbara Žefran, Kristijan Ostanek, Maja Končar, Nejc Ropret in Matija Stipanič. Premiera v Drami SNG Maribor bo 28. februarja.