Domov
Kultura
Napoleon rezhe: Iliria vstan

Napoleon rezhe: Iliria vstan

Torek, 21 April 2009 23:00

Foto: Mestni muzej Ljubljana

Ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc, bodo 12. maja v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo z naslovom "Napoleon rezhe Iliria vstan". Kljub kratkotrajnosti štiriletne francoske okupacije so bile novosti in spremembe, ki jih je prinesla Slovencem, tako učinkovite, da se »staro ni moglo več povsem povrniti«. Gesla francoske revolucije – enakost, svoboda, bratstvo – so vplivala na razvoj ne samo slovenske, temveč vseevropske politične zavesti še dolgo po Napoleonovi smrti. Napoleon Bonaparte. Ena najvznemirljivejših osebnosti evropske zgodovine. Tudi za Slovence. Na vrhuncu svoje moči ustanovi Ilirske province in izbere Ljubljano za prestolnico ozemeljsko in narodnostno pisane nove države.

Dvesto let zatem v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo »NAPOLEON REZHE ILIRIA VSTAN«. Oživila bo čas francoske nadvlade na naših tleh med letoma 1809 in 1813 ter izpostavila temeljni ustanovitveni akt nastanka Ilirskih provinc – mirovno pogodbo iz Schönbrunna, ki jo hrani arhiv ministrstva za zunanje zadeve Francije in bo prvič predstavljena na Slovenskem. Ob nastajanju razstave vzpostavljamo sodelovanje tako s slovenskimi kot francoskimi muzeji, arhivi in knjižnicami. Med drugim smo si iz muzejev Louvre in Malmaison ter iz pariškega mestnega muzeja Carnavalet in Nacionalnega arhiva Francije v prestolnico »Ilirije« izposodili predmete, ki zaznamujejo politično in zgodovinsko ozadje Ilirskih provinc. Ob predmetih iz zbirk ljubljanskega mestnega muzeja bodo zaživele muzealije iz muzejev od Pirana do Murske Sobote in od Radovljice do Brežic.

Razstava prinaša pregled kratkotrajne, a učinkovite francoske organizacije nove države. Kljub kratkotrajnosti štiriletne francoske okupacije so bile novosti in spremembe, ki jih je prinesla Slovencem, tako učinkovite, da se »staro ni moglo več povsem povrniti«. Gesla francoske revolucije – enakost, svoboda, bratstvo – so vplivala na razvoj ne samo slovenske, temveč vseevropske politične zavesti še dolgo po Napoleonovi smrti.

Duh velikega Korzičana še vedno živi med Slovenci – Bartolinijev portret Napoleona v bronu, ki se za čas trajanja razstave do konca oktobra 2009 seli iz pariškega Louvra v ljubljanski mestni muzej, tako soočamo z njegovim spomenikom na Trgu francoske revolucije. Tega so leta 1929 po Plečnikovih načrtih slavnostno postavili v čast Iliriji in njenemu cesarju. Četudi so po vsakokratnih velikih političnih spremembah v Ljubljani odstranili spomenike cesarja Franca Jožefa, kralja Petra I., Aleksandra Karadjordjevića in predsednika Josipa Broza Tita, se Napoleonov obelisk še vedno dviga na trgu pred Turjaško palačo.