Domov
Kultura
Predstavljamo Boksarsko srce

Predstavljamo Boksarsko srce

Sobota, 09 Maj 2009 13:20

Foto: GOML

V četrtek, 14.5.2009 ob 20.00 uri bo v veliki dvorani Lutkovnega gledališča Ljubljana, Dramskega odra za mlade (bivšega GOMLa oziroma Španskih borcev) spet predstava Lutz Hübner: BOKSARSKO SRCE. Z velikim smislom za gledališče in ostrim posluhom za mladostnikovo psiho izpisuje v Berlinu živeči nemški dramatik Lutz Hübner srečanje med petnajstletnim fantom in starim boksarjem, ki v domu za ostarele drug pred drugim sprva skrivata svoje bolečine in sanje, čez čas pa si jih razkrijeta in postaneta zaveznika na poti do uresničitve.

Zgodba, ki jo pripoveduje Lutz Hübner, slovenski publiki znan predvsem po veliki uspešnici Marjetka str. 89 (režija Samo M. Strelec, Mestno gledališče Ptuj, 2000), govori o mladcu, ki z enim korakom že na poti v prestopništvo nekega dne vpade v enolični vsakdan starega boksarja. V levi roki kangla, v desni pleskarski čopič, hiter, prehiter še zase, hrupen, žlobudrav in nadležen. Špricajoč od sveže mladosti, ki bi rada živela in vse doživela zdaj, takoj in tukaj, ihtav, odrezav in zaletav mladi bikec. Nesramen in neotesan, neizprosno zahteven do nekoč legendarnega boksarja, ki danes le še nemočno ždi v svojem stolu in prazno zre v steno, s katere se kruši omet ... (Tamara Matevc)

Mali ga dreza: “Če si legenda, povej mi, kako se živi? Zakaj je vredno živeti? Rad bi bil prvi, glavni, največji frajer, kako naj to postanem?”

Podari ji vrtnico,” pravi stari boksar.

“Vrtnico?! Pa ti si ja znoru!!!! Ej, to je leto 2000 in več, štekaš. Halo???? Vrtnico. Hm. Vrtnico? Ma ja no ... Mogoče pa res … Dobra ideja, stari. Ja, vrtnico! The best!!! Vrtnico!! Kul!!! Hvala stari, že letim …”

Gostobeseden s svojo zbadljivostjo skuša skriti notranje negotovosti, bolečine in zgodovino vseh že doživetih zavrnitev. Je srečanje odpisanega starca in petnajstletnika, ki dnevno pet in več ur brska po svetovnem spletu, klepeta po messengerju, glasuje za nove face, žveči pice in drugo junk hrano, domišljija pa mu ne seže dlje kot do Müllerja, kjer bo jutri kupil novo računalniško igrico, danes sploh možno? Čeprav je verjetno naš prvi odgovor, da sta ta dva svetova tako zelo narazen, da je že trk, in kaj šele stik, popolnoma nemogoč, se vendarle izkaže, da temu ni tako. Obstajata vsaj dve univerzalni področji, na katerih si bodo pripadniki močnejšega spola verjetno zmeraj imeli kaj za povedati. Dekleta in šport. Ne vem pravzaprav, kateri vrstni red je ustreznejši: šport in dekleta?

Režiser Samo M. Strelec izpostavlja v tekstu drezavost, s katero drug ob drugega drsata mladi digitalni in stari analogni svet. Mladec lačno tipa za stilom in stari mu pokaže šarm. Mladcu se mudi, življenje ne čaka, starec na ihto odkima in reče borba. Vztrajnost in žilavost. Mladec spoznava pravo naravo boksarskega srca: šarm, milino, zvestobo sebi. Stari se uči, da je treba pot iskati, dokler je ne najdeš. Dokler ni tista prava.

Danes o starosti malodane ne govorimo več. Govorimo o tretjem življenjskem obdobju, kot bi bila beseda starec starka psovka. Kot ugotavlja režiser predstave Samo M. Strelec, se sodobna družba ne zaveda bogastva, ki ga lahko nudi star človek: obilje modrosti, premisleka, zrelosti, počasnosti in neprecenljive izkušnje. Vzela sta si čas drug za drugega. V tem je bila vsa skrivnost.

Več na: www.goml.si