Domov
Ostale novice
Sofinanciranje doktorskega študija

Sofinanciranje doktorskega študija

Petek, 03 September 2010 12:32

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) pozdravlja pospešeno reševanje vprašanja sofinanciranja doktorskega študija. Kljub temu je novica za bodoče doktorske študente prišla prepozno, saj se je ravno včeraj zaključil rok za prijavo na doktorski študij na Univerzi v Ljubljani. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) pa je šele dan prej predstavilo novo shemo sofinanciranja doktorskega študija. ŠOU v Ljubljani opozarja, da je treba vprašanja sofinanciranja doktorskega študija reševati dolgoročno in celovito.

V novi shemi za sofinanciranje doktorskega študija, ki je pomenljivo naslovljena kot ''Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanje aktualnih družbenih izzivov'' je mogoče opaziti zelo deterministično časovnico, ki se zaključi že leta 2013. ŠOU v Ljubljani poudarja, da je ključno zagotoviti stabilna in dolgoročna sredstva za nadaljnje sofinanciranje doktorskega študija tudi po tem obdobju, poleg obstoječih shem ARRS in TIE, saj sta le-ti pretežno namenjeni sofinanciranju naravoslovno-tehničnih ved.

Nova shema predvideva, da bodo razpise za sofinanciranje doktorskega študija v prihodnje neodvisno izvajale univerze. Tak ukrep postavlja slovenske univerze v medsebojno tekmovalno razmerje, saj bo njihov delež finančnih sredstev pri razpisu odvisen od števila prijavljenih doktorskih študentov. Tako bodo naše univerze postavljene v osrčje trga kapitala, saj bodo v duhu konkurenčnosti prisiljene spreminjati svoja merila, da bi privabile čim več študentov. ŠOU v Ljubljani pri tem opozarja na morebitne težave pri neenakopravni obravnavi študentov, ki jim bo sofinancirana šolnina na podlagi statusa na univerzi in ne na podlagi kakovosti in enakih meril.

ŠOU v Ljubljani sicer pozdravlja odločitev o dvigu normirane šolnine kot merila za prijavo na razpis za sofinanciranje doktorskega študija z 2.505 EUR (sofinanciran delež je bil do največ 1.503 EUR) na 4.000 EUR, saj to omogoči več visokošolskih zavodom koriščenje sredstev iz nove sheme. Pred tem se namreč fakultete z višjim zneskom normirane šolnine niso mogle prijaviti na razpis in tako svojim doktorskim študentom omogočiti sofinanciranje doktorskega študija. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bodo lahko univerze ob tem ukrepu podražile svoje storitve (ker se bo maksimalna normirana šolnina zvišala) in tako otežile dostop do doktorskega študija tisti večini študentov, ki ne bodo sofinancirani po nobeni izmed treh shem. Takih študentov, ki ne bodo ustrezali nobeni izmed shem, bo namreč še vedno velika večina.

MVZT v svojem gradivu (Gradivo_MVZT) navaja podatke, da se je število sofinanciranih doktorskih študentov v letih od 2005 do 2010 nenehno zviševalo in v letošnjem letu doseglo maksimum. V študijskem letu 2009/2010 je tako po podatkih MVZT rekordno sofinanciranih prek 1600 doktorskih študentov, kar pa je zavajajoč podatek. Z uvedbo bolonjskih študijskih programov je namreč ukinjen znanstveni magisterij, ki je bil predpogoj za vpis na doktorski študij. Uveden je t. i. strokovni magisterij, ki pa je glede na pridobljene kompetence, zahtevnost in tudi glede na raven izobrazbe primerljiv z dodiplomskim študijem po starem sistemu. Strokovni magisterij, oziroma 2. bolonjska stopnja, je neustrezno vrednoten, zato so študenti prisiljeni nadaljevati študij na 3. bolonjski stopnji oziroma bolonjskem doktorskem študiju. To, kar je včasih pomenil podiplomski študij (znanstveni magisterij in doktorski študij), torej sedaj predstavlja le 3. bolonjska stopnja. Študenti, ki so diplomirali po starem sistemu, imajo za nadaljevanje študija na voljo samo možnost vpisa na 3. stopnjo, torej na bolonjski doktorat. Zato in zaradi prevelikega števila vpisnih mest v letu 2009/2010 se je povečal vpis na doktorski študij. MVZT tako s svojimi podatki zavaja, saj primerja samo sofinanciranje doktorskega študija, pozablja pa omeniti sofinanciranje znanstvenega magisterija po starem sistemu. V študijskem letu 2006/2007, torej pred uvedbo 3. bolonjske stopnje, je bilo na podiplomskem študiju (znanstveni magisterij in doktorat) sofinanciranih prek 3000 študentov in ne približno 450 kot MVZT prikazuje v gradivih. Letos je teh sofinanciranih študentov 2670, od tega več kot 1400 študentov, ki zaključujejo študij po starem sistemu (glejte tabela stran 2; Gradivo_MVZT). Število sofinanciranih mest na samem doktorskem študiju se tako dejansko zmanjšuje.

Z uvedbo nove sheme za sofinanciranje doktorskega študija je predvidenih približno 800 kandidatov, ki bodo lahko kandidirali za sofinanciranje doktorskega študija, pri čemer ni nujno, da bodo vsa sredstva razdeljena, saj bodo o upravičenosti kandidatov individualno odločale univerze. Res je, da financiranje poteka še prek dveh shem mladih raziskovalcev (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Tehnološka agencija Slovenije), vendar bo sofinanciranih študentov iz teh shem skupaj manj kot 500 letno. Vsega skupaj bo torej na voljo največ 1300 sofinanciranih mest za študente doktorskega študija. Pred uvedbo bolonjskega sistema je bilo teh študentov več kot 3000, v študijskem letu 2004/2005 celo 3844. V prihodnjem letu bo ostalo sofinanciranih samo 1600 mest.

ŠOU v Ljubljani si prizadeva za celostno ureditev sofinanciranja podiplomskega študija, kamor po vpeljavi bolonjskega sistema šteje tudi magistrski študij oziroma druga bolonjska stopnja. Ta je zaradi neustrezno vrednotenih ravni izobrazbe postala ekvivalentna prvi, medtem ko je ukinitev znanstvenega magisterija kot nujo za dosego 8. stopnje izobrazbe postavil doktorski študij. Ključno je, da se z Nacionalnem ogrodjem kvalifikacij na novo opredelijo stopnje izobrazbe, saj bo podiplomski študij še naprej finančno nevzdržen. Tako MVZT zavaja tudi v delu, kjer opozarja, da se odpravlja selektivno sofinanciranje podiplomskega študija. Financiranje 2. bolonjske stopnje je zaradi opisanih sprememb v visokošolskem prostoru nuja.

ŠOU v Ljubljani opozarja tudi na vpeljavo vračanja šolnin na doktorskem študiju, kar lahko odvrne študente od prijave na to shemo sofinanciranja. Če doktorski študent ne bo doštudiral v 3 letih (izjemoma bo lahko študij podaljšal za največ 12 mesecev), bo moral podeljena sredstva v celoti vrniti univerzam. Nova shema sofinanciranja tako dejansko vpeljuje t. i. odložene šolnine, vsaj za tiste študente, ki bodo izbrani na razpisu, ostali bodo tako ali tako plačevali polno šolnino. Ker se bo vračanje šolnin najpogosteje dogajalo po izteku nove sheme, se v ŠOU v Ljubljani tudi sprašujemo, kako bodo univerze s temi vrnjenimi sredstvi razpolagale oziroma kaj se bo s temi sredstvi zgodilo?

Prav tako opozarjamo na specifičnost doktorskega študija, ki ne bi smel biti podvržen časovnemu pritisku treh let. Raziskovanje doktoranta, ki je ključno za izdelavo doktorske naloge, v večini primerov zahteva daljše časovno obdobje za poglobitev v raziskovalni problem. Nemalo doktorskih raziskav je dolgoročnih, kar ne pomeni, da so zato manj relevantne, prej nasprotno. Omejitev izdelava doktorske naloge v predvidenem roku (treh let z določenimi izjemami) ni stimulativna, temveč prej prispeva k nižji kakovosti opravljenega raziskovalnega dela. ŠOU v Ljubljani tako poziva vsaj k daljšanju tega roka na način, da se podaljša rok za dokončanje doktorske naloge na daljše obdobje, v katerem študent ne bi užival socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta. Te pravice pa je sicer treba zagotoviti vsem doktorskim študentom, ki niso zaposleni za čas vseh treh let.

Komentar ŠOU v Ljubljani na novo shemo sofinanciranja doktorskega študija

Ljubljana, 2. september 2010 – Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) pozdravlja pospešeno reševanje vprašanja sofinanciranja doktorskega študija. Kljub temu je novica za bodoče doktorske študente prišla prepozno, saj se je ravno včeraj zaključil rok za prijavo na doktorski študij na Univerzi v Ljubljani. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) pa je šele dan prej predstavilo novo shemo sofinanciranja doktorskega študija. ŠOU v Ljubljani opozarja, da je treba vprašanja sofinanciranja doktorskega študija reševati dolgoročno in celovito.

V novi shemi za sofinanciranje doktorskega študija, ki je pomenljivo naslovljena kot ''Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanje aktualnih družbenih izzivov'' je mogoče opaziti zelo deterministično časovnico, ki se zaključi že leta 2013. ŠOU v Ljubljani poudarja, da je ključno zagotoviti stabilna in dolgoročna sredstva za nadaljnje sofinanciranje doktorskega študija tudi po tem obdobju, poleg obstoječih shem ARRS in TIE, saj sta le-ti pretežno namenjeni sofinanciranju naravoslovno-tehničnih ved.

Nova shema predvideva, da bodo razpise za sofinanciranje doktorskega študija v prihodnje neodvisno izvajale univerze. Tak ukrep postavlja slovenske univerze v medsebojno tekmovalno razmerje, saj bo njihov delež finančnih sredstev pri razpisu odvisen od števila prijavljenih doktorskih študentov. Tako bodo naše univerze postavljene v osrčje trga kapitala, saj bodo v duhu konkurenčnosti prisiljene spreminjati svoja merila, da bi privabile čim več študentov. ŠOU v Ljubljani pri tem opozarja na morebitne težave pri neenakopravni obravnavi študentov, ki jim bo sofinancirana šolnina na podlagi statusa na univerzi in ne na podlagi kakovosti in enakih meril.

ŠOU v Ljubljani sicer pozdravlja odločitev o dvigu normirane šolnine kot merila za prijavo na razpis za sofinanciranje doktorskega študija z 2.505 EUR (sofinanciran delež je bil do največ 1.503 EUR) na 4.000 EUR, saj to omogoči več visokošolskih zavodom koriščenje sredstev iz nove sheme. Pred tem se namreč fakultete z višjim zneskom normirane šolnine niso mogle prijaviti na razpis in tako svojim doktorskim študentom omogočiti sofinanciranje doktorskega študija. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bodo lahko univerze ob tem ukrepu podražile svoje storitve (ker se bo maksimalna normirana šolnina zvišala) in tako otežile dostop do doktorskega študija tisti večini študentov, ki ne bodo sofinancirani po nobeni izmed treh shem. Takih študentov, ki ne bodo ustrezali nobeni izmed shem, bo namreč še vedno velika večina.

MVZT v svojem gradivu (Gradivo_MVZT) navaja podatke, da se je število sofinanciranih doktorskih študentov v letih od 2005 do 2010 nenehno zviševalo in v letošnjem letu doseglo maksimum. V študijskem letu 2009/2010 je tako po podatkih MVZT rekordno sofinanciranih prek 1600 doktorskih študentov, kar pa je zavajajoč podatek. Z uvedbo bolonjskih študijskih programov je namreč ukinjen znanstveni magisterij, ki je bil predpogoj za vpis na doktorski študij. Uveden je t. i. strokovni magisterij, ki pa je glede na pridobljene kompetence, zahtevnost in tudi glede na raven izobrazbe primerljiv z dodiplomskim študijem po starem sistemu. Strokovni magisterij, oziroma 2. bolonjska stopnja, je neustrezno vrednoten, zato so študenti prisiljeni nadaljevati študij na 3. bolonjski stopnji oziroma bolonjskem doktorskem študiju. To, kar je včasih pomenil podiplomski študij (znanstveni magisterij in doktorski študij), torej sedaj predstavlja le 3. bolonjska stopnja. Študenti, ki so diplomirali po starem sistemu, imajo za nadaljevanje študija na voljo samo možnost vpisa na 3. stopnjo, torej na bolonjski doktorat. Zato in zaradi prevelikega števila vpisnih mest v letu 2009/2010 se je povečal vpis na doktorski študij. MVZT tako s svojimi podatki zavaja, saj primerja samo sofinanciranje doktorskega študija, pozablja pa omeniti sofinanciranje znanstvenega magisterija po starem sistemu. V študijskem letu 2006/2007, torej pred uvedbo 3. bolonjske stopnje, je bilo na podiplomskem študiju (znanstveni magisterij in doktorat) sofinanciranih prek 3000 študentov in ne približno 450 kot MVZT prikazuje v

gradivih. Letos je teh sofinanciranih študentov 2670, od tega več kot 1400 študentov, ki zaključujejo študij po starem sistemu (glejte tabela stran 2; Gradivo_MVZT). Število sofinanciranih mest na samem doktorskem študiju se tako dejansko zmanjšuje.

Z uvedbo nove sheme za sofinanciranje doktorskega študija je predvidenih približno 800 kandidatov, ki bodo lahko kandidirali za sofinanciranje doktorskega študija, pri čemer ni nujno, da bodo vsa sredstva razdeljena, saj bodo o upravičenosti kandidatov individualno odločale univerze. Res je, da financiranje poteka še prek dveh shem mladih raziskovalcev (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Tehnološka agencija Slovenije), vendar bo sofinanciranih študentov iz teh shem skupaj manj kot 500 letno. Vsega skupaj bo torej na voljo največ 1300 sofinanciranih mest za študente doktorskega študija. Pred uvedbo bolonjskega sistema je bilo teh študentov več kot 3000, v študijskem letu 2004/2005 celo 3844. V prihodnjem letu bo ostalo sofinanciranih samo 1600 mest.

ŠOU v Ljubljani si prizadeva za celostno ureditev sofinanciranja podiplomskega študija, kamor po vpeljavi bolonjskega sistema šteje tudi magistrski študij oziroma druga bolonjska stopnja. Ta je zaradi neustrezno vrednotenih ravni izobrazbe postala ekvivalentna prvi, medtem ko je ukinitev znanstvenega magisterija kot nujo za dosego 8. stopnje izobrazbe postavil doktorski študij. Ključno je, da se z Nacionalnem ogrodjem kvalifikacij na novo opredelijo stopnje izobrazbe, saj bo podiplomski študij še naprej finančno nevzdržen. Tako MVZT zavaja tudi v delu, kjer opozarja, da se odpravlja selektivno sofinanciranje podiplomskega študija. Financiranje 2. bolonjske stopnje je zaradi opisanih sprememb v visokošolskem prostoru nuja.

ŠOU v Ljubljani opozarja tudi na vpeljavo vračanja šolnin na doktorskem študiju, kar lahko odvrne študente od prijave na to shemo sofinanciranja. Če doktorski študent ne bo doštudiral v 3 letih (izjemoma bo lahko študij podaljšal za največ 12 mesecev), bo moral podeljena sredstva v celoti vrniti univerzam. Nova shema sofinanciranja tako dejansko vpeljuje t. i. odložene šolnine, vsaj za tiste študente, ki bodo izbrani na razpisu, ostali bodo tako ali tako plačevali polno šolnino. Ker se bo vračanje šolnin najpogosteje dogajalo po izteku nove sheme, se v ŠOU v Ljubljani tudi sprašujemo, kako bodo univerze s temi vrnjenimi sredstvi razpolagale oziroma kaj se bo s temi sredstvi zgodilo?

Prav tako opozarjamo na specifičnost doktorskega študija, ki ne bi smel biti podvržen časovnemu pritisku treh let. Raziskovanje doktoranta, ki je ključno za izdelavo doktorske naloge, v večini primerov zahteva daljše časovno obdobje za poglobitev v raziskovalni problem. Nemalo doktorskih raziskav je dolgoročnih, kar ne pomeni, da so zato manj relevantne, prej nasprotno. Omejitev izdelava doktorske naloge v predvidenem roku (treh let z določenimi izjemami) ni stimulativna, temveč prej prispeva k nižji kakovosti opravljenega raziskovalnega dela. ŠOU v Ljubljani tako poziva vsaj k daljšanju tega roka na način, da se podaljša rok za dokončanje doktorske naloge na daljše obdobje, v katerem študent ne bi užival socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta. Te pravice pa je sicer treba zagotoviti vsem doktorskim študentom, ki niso zaposleni za čas vseh treh let.